»Uzakanitev pomoči pri samomoru med mnogimi hudimi posledicami med drugim pomenila nevaren premik, saj bi družba začela razlikovati med 'vrednimi' in 'manj vrednimi' življenji, bolni in ostareli pa bi se lahko počutili kot breme.«
»Zato vodje verskih skupnosti pozivamo vernike in vse ljudi dobre volje, naj oddajo podpise za zakonodajni referendum. Skupaj vztrajajmo pri spoštovanju dostojanstva vsakega človeka in pri prizadevanju za dostojanstvene odgovore na pereča vprašanja ob koncu življenja.«
»Srečanje nas dela ljudi, pogovor nas približuje ljudem, pogajanja pa nas ohranjajo v miru. Ta proces se nikdar ne neha, je namreč trajen. Že mora tako biti. Ne smemo se utruditi, čeprav pri delu za mir ne preneha skušnjava po predaji.«
»Pozorno spremljam, kaj verski voditelji v teh zapletenih časih počno, in veliko odgovornost imajo na svojih ramenih, tako kot jo imamo seveda tudi mi politiki. Ampak vendarle – cerkve in verski prostori so prostor miru, kontemplacije, prostor iskrenega pogovora, kjer lahko mnogi najdejo uteho in zavetje.«
»Oteževanje ali onemogočanje klasičnih pokopov je še posebej nerazumljivo ob dejstvu, da sežig trupla in drobljenje kosti zahteva večjo porabo energije in občutno bolj obremenjuje okolje.«
»Kljub napredku medicine ostaja dejstvo, da smo ljudje podvrženi staranju, bolezni in trpljenju, neizogibno pa tudi smrti. Ob tem se je treba zavedati, da je vse to del celote človeškega življenja.«
»Vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, pomeni popolno nasprotje tega, k čemur bi morali kot družba stremeti, k spoštovanju in skrbi za vsako človeško življenje. Tako z etičnega kot verskega vidika je takšno dejanje nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.«
»Pozivamo vse, ki odločajo o tem, da zaščitimo človekovo življenje, da omogočimo ljudem dostojno smrt, predvsem pa, da se družba kot celota in tudi mi kot verske skupnosti poglobimo v to vprašanje, kako bi omogočili dostojnejšo smrt v smislu paliative.«
»Namesto hitrih rešitev v obliki navajanja na misel o samomoru, spodbujamo plemenito človeško predanost skrbi drug za drugega, zlasti pa za tiste, ki trpijo.«
»Tudi trpeči bolniki ob koncu življenja potrebujejo upanje. To ni več dolgoročno upanje, to so morda svetli trenutki, da bom preživel nekaj minut brez bolečin v pogovoru s svojimi najbližjimi. Jemljemo jim ga, ko začno razmišljati o prostovoljnem zaključku življenja.«
»Kot je v tej naši današnji skupni izjavi napisano, bi zakonsko uvajanje možnosti samomora pomenilo posredno spodbudo bolnikom h končanju lastnega življenja, kar je za nas nesprejemljivo, tako iz verskega kot etičnega prepričanja.«